»Ekspresivnost igre Nine Ivanišin podpira neizrečeni podtekst, ki sega onkraj videnega in povedanega. Ta prepoznavni odtenek pa jo dela samosvojo in hkrati nedoumljivo, 'neukročeno'...«

»Želela sem se izogniti temu, da bi bila režiserka. Nisem. Sem avtorica koncepta informansa, vodja projekta, usmerjevalka.«

»Včasih pomislim, da če bi imel vsak igralec take priložnosti, kot sem jih imela jaz v teh 10 letih, bi bil 100-odstotno zdaj na mojem mestu in bi bil nagrajenec Prešernovega sklada.«

»Nisem režiserka, temveč avtorica koncepta in usmerjevalka.«

»Če se ozremo na produkcijo preteklih dveh sezon, predvsem sezone 2020/21, ki so jo vladni protikoronski ukrepi skoraj povsem onemogočili, lahko zlahka ugotovimo, da brez tehničnega znanja, pridobljenega v zelo kratkem času, marsikdaj tako rekoč sproti, vsebine, ki jih je Drama ustvarjala, ne bi mogle do osamljenih, v domove zaprtih gledalcev. Pa tudi predstave, odigrane v živo, nikakor ne bi mogle blesteti v vsej svoji polnosti in izjemnosti, če ne bi za umetniškim delom predstave stal tako stabilen tehnični steber. In kar je najbolj navdihujoče: videti je, da tehničnemu sektorju zahtevne odrske inscenacije predstavljajo le izzive, skozi katere se mojstrijo in s tem obetajo še boljši gledališki jutri.«

»Obrazložitev je že del same uprizoritve, zato je to informans. S tem projektom preizkušam Platformo, kajti sicer nimam nobenih režiserskih ambicij, ostajam pri igralstvu.«

»Besedilo Simona Stephensa oziroma intepretacijo njegovega dela, ki jo je izvedel Andrew Scott, sem srečala, ko smo po prvi karanteni aprila lani iskali rešitve, kako nadaljevati naše delo, kakšne so naše opcije.«

»V zadnjih dveh letih je ustvarila niz vlog, s katerimi je presegla svoje dosedanje kvalitete.«

»Glede neukročenosti se mi zdi, da sem vse drugo kot to, a če to oddajam . . . Ne vem, morda pa sem nekoliko trmasta v nekaterih stvareh. Se pa še spoznavam. Kot človek in kot igralka.«